Morda pa mi misteriozna tančica, ki ovija našo študijsko smer, vseeno kar ustreza. Nenazadnje nekaj svežine, drugačnosti in nekonvencionalnosti nikoli ne škodi. Vsaj za svobodomiselnega najstnika, ki vztrajno zavrača kalupe in neinventivno produciranje klonov, ki ga zavzeto zagovarja in dosledno izvaja marsikatera študijska smer.

Kljub svojemu ostremu reagiranju in burnemu zavijanju z očmi ob trivialnih vprašanjih o študiju pa tudi moje misli večkrat preplavljajo ugibanja o ustrojevanju svoje kulturne kariere. Kam me bodo pripeljale stopnice, zgrajene iz neštetih filozofskih, antropoloških, statističnih in angleških knjig, ki trenutno bremenijo mojo pisalno mizo? Do direktorskega stolčka blazno uspešne kulturne ustanove, koordiniranja slovitih svetovnih festivalov ali do slovesa renomiranega kulturnega kritika? Morda pa si bom nazadnje le delila delovno mizo, avtomat za kavo in fikus s katerim od bivših sošolcev, ki je na vpisnico vpisal kakšno študijsko smer z manj obetajočim in zvenečim imenom?

Ah kaj, skrbi s polnjenjem lačnih otroških ust in odplačevanjem dvosobnega družinskega stanovanja so še daleč. Pred nami so dinamična leta vrtenja barvitega kalejdoskopa študentskega življenja, odstiranja zanimivih spoznanj, napornega urjenja vseh naših receptorjev, lomljenja lokov in širjenja kulturoloških obzorij.

In kljub oteklim prstom, ki so v zadnjih mesecih natipkali kilometre seminarskih nalog, utrujenim očem, ki so ob skrbnem raziskovanju pestrega študentskega življenja ves čas na široko odprte, in mučnim reprizam recitacija kulturološke definicije si moramo priznati, da je čofotanje v kulturoloških vodah sila zabavno in zanimivo.