|
Dunajska razstava “Superstars – od Warhola do Madonne” |
|
Mona Lisa z brki in brki brez Mone Lise
Ksenija Zubković
Vedno me je zanimalo, zakaj je prav Mona Lisa tako popularna, tako visoko cenjena in zakaj jo ima večina za najboljšo sliko vseh časov, v čem je njena pomembnost. Skrivnostni nasmeh, to da se nikoli ni izvedelo, kdo je pravzaprav bil Leonardov model, samo skrivnostno in intrigantno življenje Leonarda Da Vincija - ali je to razlog, da je prav ta slika tako znana? Dunajska razstava “Superstars – od Warhola do Madonne” jo je skupaj s pop ikonami sedanjosti uvrstila v svojo postavitev in na ta način utrdila njen status superzvezdnice. Ni tako mlada in seksi kot virtualna lepotica Lara Croft, ni provokativna kot Madonna niti kontroverzna kot Michael Jackson, ampak je ne glede na to prava “superstar”.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Borštnikove nagrade za igralce in režiserja |
|
Edvard Drugi na prestolu
Katja Goluh, Polona Jaunik
Edvard Drugi je luč sveta v zasedbi ljubljanske Drame ugledal že 4. junija 2005 in od tedaj je uprizoritev prejela že kar nekaj nagrad. Janez Škof si je za glavno vlogo prislužil Borštnikovo nagrado za igralski dosežek 2005, ravno tako Silva Čušin za vlogo njegove osramočene, a še vedno ljubeče žene. Saša Tabakovič je blestel v vlogi mladega, prevzetnega ljubimca in zanjo dobil Borštnikovo nagrado za mladega igralca 2005, brez nagrade ni ostal niti režiser, Diego de Brea. Vse te nagrade so gotovo izjemno priznanje sodelujočim in pričajo o kakovosti njihovega dela, kar lahko po ogledu drame tudi sami potrdiva. |
|
Preberite več...
|
|
|
Gledališka predstava Drame princes po romanu Elfride Jelinek |
Konec pravljice
Urška Jež
V tej drugačni in mestoma težko razumljivi drami se srečamo z odnosom med moškim in žensko. S prizori, ki so občasno polni nasilja in spolnosti, Drame princes podrejo našo iluzijo o pravljici s srečnim koncem in zgodovino odnosa med moškim in žensko napišejo znova. |
|
Preberite več...
|
|
|
Orhan Pamuk: Bela trdnjava |
|
Medsebojno literarno oplajanje Vzhoda in Zahoda
Tina Šantl Temkiv, Nina Cvar
Orhan Pamuk je eden izmed mednarodno najbolj priznanih turških pisateljev, na katerega se je v zadnjem času obrnila pozornost javnosti zaradi kontraverzne izjave, izrečene v intervjuju za švicarsko revijo Das Magazin. V njej je spregovoril o armenskem genocidu, ki v Turčiji ostaja tabuizirana tema, in s tem sprožil nestrinjanje domače javnosti. Burna polemika se je končala na sodišču, s čimer je presegla nacionalne okvire in postala problematična tudi v kontekstu turškega vstopa v EU. Ponovno je postala vprašljiva možnost sobivanja kultur, zraslih na krščanskih oziroma islamskih temeljih. Ravno v tem času so pri založbi Sanje izdali roman Bela trdnjava, s katerim je leta 1985 prvič opozoril nase tako v Turčiji kot v svetu. Gre za prvi slovenski prevod kakega Pamukovega dela, ki problematizira ravno odnos med Zahodom in Vzhodom. Različnost obeh svetov nam Pamuk prvovrstno razkrije preko precej zapletenega ter napetega odnosa med zasužnjenim beneškim študentom in njegovim gospodarjem, turškim hodžo. |
|
Preberite več...
|
|
|
Arhiv 
