Burek z okusom po sanjah o nesmrtnosti
Besedilo in fotografije: Sanja Budisavljević, Iz srbščine prevedla: Taja Topolovec

V ustih dan za dnem prežvekujem dogajanje. Včasih se brezglavo zaletim v čas, čeprav me ta vedno nestrpno pričakuje za naslednjim vogalom. Oblačim kamuflažno uniformo ravnodušne norosti in podpisujem premirje, ker sem del multikulturnega kolaža londonskega vsakdana. Čakam na avtobusni postaji. Pred mano neznanci, ki prikrivajo poglede. London je pogosto mesto v katerega ljudje pridejo, da se izgubijo in nato ostanejo v zaledju tujih pogledov, dokler sami sebe ponovno ne najdejo. Približa se mi človek, prekrit s časom kot s pepelom, ki se je davno razpršil na vse štiri strani sveta. Med prsti valja rumen tobak in me ogovori v tujem jeziku. Odpira denarnico in mi kaže osebno. Prvo spoznanje z Londonom. In nato v naslednjem nasmešku govori v čisto angleškem jeziku: “Izgovori `šifra´.” “Šifra,” rečem začudeno. “Hvala in lep dan.” Morda se prav od tega trenutka dalje izgubljam v poskusih, da bi dešifrirala londonsko realnost. A je še naprej edino, kar zmorem, da izgovorim besedo “šifra”.