Oživljanje in rojevanje klubov
Besedilo: Kristijan Radojčić, Fotografije: dokumentacija klubov

Če smo se še pred kakšnim letom pritoževali nad mrtvilom klubske scene na slovenskem prostoru, lahko z gotovostjo trdim, da klubska scena v Sloveniji dobiva svoj sijaj. Kdaj bo zasijala v vsem svojem sijaju pa je odvisno ali se bodo klubi, ki jih bom v nadaljevanju podrobneje opisal, še naprej trudili pri organiziranju in ohranjanju tovrstnega programa. Klubska scena je v tem primeru mišljena kot dogajanje v slovenskih klubih, kjer se odvijajo živi nastopi številnih glasbenih skupin in izvajalcev modernih glasbenih zvrsti.

Diskurz o podeljevanju umetniškega statusa realnim predmetom
Besedilo: Barbara Kocjančič, Fotografija: unknown.nu/futurism/noises.html

Fenomen futuristične glasbe sega v družbeno in tehnološko razvijajoča se prva desetletja 20. stoletja in začrta smernice v kasnejšem sodobnem glasbenem ustvarjanju. Glasba, ki nastane v okviru futurističnega gibanja, je tako kot vse druge veje tovrstne umetnosti pogojena predvsem s težnjo po novem in istočasnem izbrisu vsega tradicionalnega. Nosilci futuristične glasbe in njihova dela so v okviru glasbenega in širšega umetniškega sveta v splošnem nepoznani ter zapostavljeni. Vzroke za takšen položaj pripisujejo neprofesionalnosti glasbenikov, zgrešenim metodam pri uveljavljanju nove glasbene estetike in politično-ideološkemu odnosu med futurizmom in fašizmom.

Priseganje na tehnološko razvitost in mehanicizem privede do nastanka umetnosti hrupov, ki predstavlja enega izmed tedaj najbolj radikalnih poskusov glasbenega prevrednotenja, kjer se osnovni element zvoka nadomesti s hrupom. V ta namen so skonstruirani posebni inštrumenti, imenovani intonatorji hrupa, katerih funkcija temelji na produciranju zvokov zunanjega sveta. Radikalna neposrednost avantgardne umetnosti hrupov postavlja pod vprašaj svoj umetniški status in je v tem primeru aplicirana na teorijo o koncu umetnosti iz šestdesetih let dvajsetega stoletja. 

Dobra gibanica ni samo iz orehov in maka
Besedilo: Jernej Koren

Hm, da ne bo pomote – vsi, ki bi glede na naslov pričujočega članka morda pričakovali kakšne zgodbice o Kreslinu in njegovi Beltinški bandi ali kaj o ''tipični prekmurski muziki'', vas moram razočarati. Ne glede na to, da Kreslina spoštujem kot sovaščana, muzikanta in borca v glasbeni sferi, ki se mu je uspelo prebiti na vseslovensko rock in kasneje etno ter pop sceno in si ustvariti ime, ki je poznano mladim in starim, pa moj članek vseeno ne bo govoril o njem. Kreslinov Vladek je institucija, ki mu je bilo namenjeno že veliko tiskane, pisane in gledane besede, medtem ko vam jaz želim predstaviti prekmursko ''drugorazredno'' glasbeno delovanje, ki je v mainstream medijih malo ali pa nič pokrito.